ker nisem delala backupov.
Umrlo mi je računalo.
C disk je ostal tip top, krasen in oh in sploh. Ker je bil nov in praktično čisto prazen.
Umrla sta mi oba rezervna, ki sta bila (ups) polna fotk.
Decembra 2005 sem prvič začela fotkat z digitalcem in od takrat pa do sobote so bile fotke na D disku.
Leto 2006 in nekaj 2007 je še na nekih CDjih, ostalo pa je … hm, nikjer več.
Bravo jaz!
Auč…….
Ah, jebi ga, zgodovina je zbrisana, gremo ustvarjat novo.
Ξ October 22nd, 2009 | → 4 Comments | ∇ Brlog |
Razpletla se je zgodba z GP Bežigrad.
Šlamparji prve vrste so pri adaptaciji mojega brloga delali ultra šlampasto, na reklamacije se niso odzvali, zato sem pač zadržala 5% plačila.
Za to plačilo so me nedavno žvajznili v izvršbo, jaz pa do odvetnika.
Stvar se je včeraj končno zaklučila. Bizgeci so umaknili tožbo, noben ni nobenemu nič več dolžan.
Enostavno se mi ne da več bockat z njimi in njihovimi šlampastimi izvajalci, ki se ne držijo pogodbenih rokov, ki naredijo več škode kot koristi pri “odpravljanju” napak….
Konec in basta.
Pa smo pojedli še eno omamno dobro večerjo in spoznali nekaj štajerskih vin.
Tokrat se je predstavila vinska klet Steyer, katerih vina je odlično predstavil sekretar Združenja družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije, g. Bruno Gaberšek.
Pa poglejmo kaj so nam v vinoteki na GR ponudili tokrat 
Aperitiv: Špargelj vino – (Steyer, suho, 2008), nežen, svež in omamno dišeč sauvignon
Predjed: Prekajena gosja prsa na rukoli, Ranina (Steyer, suho, 2008) in renski rizling (Steyer, suho, 2007)
Ranina (že ime pove, da je zgodnja sorta) Nežna z rahlim pridihom muškatne note. Odlična, ampak k jedi je vseeno bolj pristajal renski rizling. Vonj me ni prav impresioniral, okus pa je bil lahek, nežno saden, podprt s kislino. Odlično je dopolnjeval simfonijo okusov dimljenih gosjih prsi in rahlo grenke rukole.
Druga predjed: Njoki s kozjo skuto, šparglji in tartufi, Steyer Mark belo in Dišeči traminec extreme
O njokih ne bi izgubljala besed – nežni in dišeči so se kar stopili v ustih.
Steyer Mark belo (suho, 2003), narejeno iz polovice dišečega traminca, četrtine sivega pinota in četrtine chardonnaya. Res odlično vino, ki je lepo dopolnjevalo in zaokrožilo okus njokov.
Dišeči traminec extreme (Steyer, suho, 2006) pa je nekaj posebnega. Rahlo motno, jantarne barve, pripravijo po postopku rdečih vin. Razpecljane gorzdne jagode stisnejo in pustijo da 10 dni poteka maceracija (s tem se iz kožic groznih jagod izlužijo tudi fenolne snovi, kar pripomore k obstojnosti vina brez večjega dodajanja žvepla), ki da vinu prav poseben okus. Pri tem povre ves sladkor zato ta vina vsebujejo redko manj kot 13 % alkohola. Vino se postreže v dekanterju (za ta vina je zaželjeno, da “zadihajo” preden jih posrežemo, pa tudi morebitne usedline – vino ni filtrirano – ostanejo v dekanterju).
Glavna jed: Telečji hrbet v aromatični port omaki, rösti krompir, Steyer Mark rdeče (Steyer, suho, 2004) in Dišeči traminec exclusive
Z eno besedo: Omamno.
Steyer Mark rdeče, rubinaste barve in rahlo sladkega vonja. Prava čarovnija, ki jo sčarajo z mešanjem modrega pinota in zweigelta (Zweigelt je rdeča sorta vinske trte, ki jo je leta1922 s križanjem modre frankinje in pinota St. Laurent ustvaril Fritz Zweigelt ), ki 2 leti zori v rabljenih barik sodih.
Dišeči traminec exclusive je sicer podoben bratu exstreme, pa vendar maceracija ni tako dolga, vino zori v barik sodih 15 mesecev, pred flaširanjem pa ga še filtrirajo. Enako kot prej omenjeni Dišeči treminec extreme, tudi tega serviramo v dekanterju, da zadiha in razvije svoj poln okus in značilno noto.
Čudovita jantarna barva, po ocenah strokovnjakov pa je to najboljše suho vino v Sloveniji.
Sladica: Zavitek po moderno in Vaneja
O zavitku po moderno samo tole: NJAMI!
O Vaneji (Steyer, etnik 2003, sladko) pa …. sladko in zlato zimsko dete. Neprecenljivo.
Že to, da iz 25 kg dišečega traminca, obranega konec februarja, iztisnejo samo 1 dcl te omamne pijače, ki nadaljna 3 leta čaka v sodih preden jo postrežejo, pove dovolj.
In zato je Vaneja res zlata kar potrjuje tudi zlata medalja DECANTER world wine awards 2008
Naša Abby je že malo zrasla in zato se je bejba preselila iz garsoniere v trietažno hišo. 
Je treba povedat, da sta oba kosmatinca srečna.
Abby zato, ker lahko žura po novi bajti, Črt pa zato, ker je nova rezidenca na tleh in se lahko z mini gospodično noskata
Stara postelja odpeljana in nova sestavljena.
Pa da vidimo, kako se bo spalo na njej
Ja, itaq, da je to pasja postelja. Mene ima pošast samo za bio povšter!
Ξ December 1st, 2005 | → 1 Comments | ∇ Brlog |
Včeraj sem službeno pavzo preživela doma. Oz. tam, kjer je bil včasih moj dom. Zdaj je tam samo mraz.
Ampak , ko sem zaprla oči…..sem se spet sprehodila po mojem domu. Odklenila sem vhodna vrata, pogledala v mojo malo kopalnico, ki mi je bila tako ljuba. Potem sem iz predsobe stopila desno….stopnička na kateri so se včasih spotikali obiski….z roko sem se dotaknila stebra in naprej pogladila 100 let staro mizo. par korakov naprej…na desni, malo naprej od oken, čisto moj kavč, ki si ga je čez dan prisvojil Laki. Drugi steber tik pred knjižno omaro. V njega zataknjen žebel na katerem je obešena lupina morskega ježka. Tista, čisto navadna, zelena. In knjižna omara. 100 romanov in nekaj ostalih knjig. In pesek iz sahare. In stekleničke z vodo iz oceanov. In svečke, ki sem jih eno leto delala za novoletna darilca.
In potem…..moje kraljestvo. Majhna bordo sobica. Omara, pred njo postelja in pod oknom dolga pisalna miza. Z vsemi mojimi zakladi. In slikami regatnih jadrnic. In mojimi slikami. In prastarim usnjenim sedežem za kolo…..za “zicleder” sem ga dobila (pa ni kaj prida pomagal)….
Heh, koliko zgodb se je nabralo v letih mojega bivanja, koliko smeha in strtih src je se je znašlo med temi stenami, skrivnih prijateljskih pogovorov, poljubov in nagajivih pogledov.
J*** se, stene so zgorele, spomini pa ne! 
Ko zaprem oči, so vse zgodbe tako blizu….. 
In potem je zapihal mrzel veter, ki je s sabo nosil snežinke……
Ah, drek…….tole še ne bo prav hitro narejeno 
……prekleti birkorati…..
Nč, gremo nazaj v službo. 
